CloudLinux je operacijski sistem, namenjen predvsem okoljem deljenega spletnega gostovanja, kjer na istem strežniku deluje več uporabniških računov. Njegova glavna naloga je razdeliti strežniške vire med posamezne uporabnike ter preprečiti, da bi ena zahtevna spletna stran vplivala na vse druge.
Pri običajnem deljenem gostovanju je to pomembno, saj se procesorska moč, pomnilnik in disk uporabljajo znotraj skupne infrastrukture. Stabilnost gostovanja je odvisna od tega, kako dobro ponudnik nadzoruje porabo posameznih računov.
Kaj je CloudLinux?
CloudLinux OS je zasnovan kot nadgradnja strežniškega okolja za ponudnike deljenega gostovanja. Namesto povsem skupne uporabe vseh zmogljivosti posamezne račune razporedi v ločena okolja, kjer administrator določi, koliko procesorske moči, pomnilnika, diskovne zmogljivosti in sočasnih povezav je posameznemu uporabniku na voljo.
Sistem s tem ustvarja bolj predvidljive pogoje delovanja tudi takrat, ko je na strežniku veliko različnih spletnih strani. Za uporabnika se večina tega dogaja v ozadju, zato pri vsakodnevnem upravljanju strani ne potrebuje posebnega znanja o CloudLinuxu. Razlika postane opazna predvsem ob večji obremenitvi, saj težava enega računa praviloma ostane omejena na ta račun.
Omejevanje porabe virov
Eden osrednjih mehanizmov CloudLinuxa je LVE, kar pomeni ločeno okolje z določenimi omejitvami za posamezen uporabniški račun. Administrator določi največjo uporabo procesorja, fizičnega pomnilnika, hitrosti dostopa do diska, števila procesov in sočasnih zahtev.
Ko spletna stran doseže določeno mejo, CloudLinux omeji predvsem njen račun, drugi uporabniki pa še naprej uporabljajo svoj delež strežniških zmogljivosti. Ta način razporejanja preprečuje, da bi ena slabo optimizirana stran porabila skoraj ves procesor ali pomnilnik. Če spletna aplikacija doseže omejitev procesorja ali diska, se praviloma začne odzivati počasneje, pri preseženi omejitvi pomnilnika ali procesov pa se pojavijo napake.
Ločevanje uporabniških računov
CloudLinux uporablja tudi CageFS, sistem za ločevanje uporabnikov znotraj strežnika. Posamezen račun dobi svoje omejeno datotečno okolje in nima običajnega vpogleda v občutljive podatke drugih uporabnikov. To je pomembno pri deljenem gostovanju, kjer na isti fizični infrastrukturi delujejo strani različnih podjetij, trgovin in posameznikov, med katerimi ne sme prihajati do nenadzorovanega dostopa do datotek.
Izolacija prispeva tudi k stabilnejšemu okolju, ker napaka ali zlonamerna skripta težje poseže izven svojega uporabniškega prostora. Sama po sebi ne nadomesti posodobitev spletnih aplikacij, varnih gesel ali zaščite pred vdori, vendar omeji območje, v katerem posamezen račun deluje. Če pride do težave na eni spletni strani, je zato manj možnosti, da bi se njen vpliv neposredno razširil na druge račune istega strežnika.
Nadzor podatkovnih baz
Spletne strani ne obremenjujejo strežnika samo z datotekami in PHP procesi, saj velik del dela poteka tudi v podatkovni zbirki. Zahtevne poizvedbe porabijo veliko procesorske moči ter upočasnijo druge strani, ki uporabljajo isti podatkovni strežnik. CloudLinux zato ponuja MySQL Governor, s katerim ponudnik spremlja porabo podatkovne zbirke po uporabnikih in omeji račune, ki presežejo določene meje.
To je uporabno predvsem pri spletnih trgovinah, portalih in večjih WordPress straneh, kjer vtičnik ali neustrezna poizvedba včasih povzroči nenaden porast obremenitve. Namesto tega, da bi ena podatkovna zbirka dalj časa zadrževala skupne vire, sistem njeno porabo poveže z omejitvami uporabniškega računa.
Stabilnost ob večji obremenitvi
Največja prednost CloudLinuxa se pokaže v trenutkih, ko se poraba strežnika nenadoma poveča. Prometna konica, zahtevno opravilo cron ali napačno delujoč vtičnik v kratkem času ustvari bistveno več zahtev kot običajno. Ker ima posamezen račun določene meje, se povečana poraba ne razširi neomejeno na skupne vire, zato imajo druge spletne strani več možnosti za normalno nadaljevanje delovanja.
CloudLinux pa ne pomeni, da spletna stran z nezadostnim paketom nikoli ne bo počasna ali nedosegljiva. Če redno dosega svoje omejitve, moramo preveriti njeno optimizacijo, zahtevnost aplikacije in dejanske potrebe po strežniških virih. Prednost sistema je v tem, da težavo jasneje omeji in jo lažje izmerimo, kar ponudniku ter lastniku strani pomaga pri odločitvi med optimizacijo in nadgradnjo gostovanja.



